Želiš tudi ti biti #KrimovaDruzina? Prijavi se TUKAJ!
Tisti, ki na tekmah redno pomagajo, so se po večini za prostovoljstvo odločili zaradi spoznavanja ljubljanskega kluba in pridobivanja novih izkušenj, delo pa jih je navdušilo. »Odnos vseh v klubu do nas, prostovoljcev, je prijazen in spoštljiv. Sprejeli so nas super in nas hitro vzelo za ”svoje”. Vedno poskrbijo, da smo tudi mi zadovoljni,« se svojih začetkov v najtrofejnejšem ženskem rokometnem klubu spominja Tjaša. Vsi strahovi, ki so jih imeli pred prvim delovnim dnem, so bili neupravičeni. »V klubu so nas sprejeli odprtih rok in nam vedno pomagali pri stvareh, ki nam na začetku morda niso šle najbolje od rok. Vedno poskrbijo, da nas oblečejo v klubske majice, nam priskrbijo hrano in pijačo ter vse do zanje malenkosti natančno organizirajo,« dodaja Žiga.
Vsi člani prostovoljske skupine poudarjajo, da so njihove naloge zanimive, razgibane, nezahtevne, a hkrati poučne. Pred vsakim dvobojem poskrbijo, da je otroški kotiček postavljen na svoje mesto, gledalcem delijo navijaške rekvizite, članom medijskih hiš razdelijo ustrezne akreditacije. Svoje delo vestno opravijo tudi med samim obračunom, ko na vrsto pridejo nagradne igre sponzorjev, po izteku igralnega časa in izpraznitvi dvorane pa se lotijo pospravljanja. Imajo pa še eno, prav posebno nalogo, njim najljubšo. »Najbolj všeč mi je vihranje zastav ob prihodu rokometašic Krima na igrišče,« pravi Hristina.
Ni pa le delo tisto, ki jih povezuje. Med njimi so se stkale prave prijateljske vezi, ki jih ohranjajo tudi izven stoženske dvorane. Žiga in Ajda, še dva iz ekipe prostovoljcev, poudarjata, da so se odlično ujeli, med sabo se dobro razumejo in si, ko je to potrebno, vedno priskočijo na pomoč. Kljub temu, da prihajajo ”z različnih vetrov”, vedno najdejo skupno temo za pogovor. Z veseljem pa bi medse sprejeli tudi nove obraze, ki jih zanima delo v Krimovi družini.
