Derepaskova, ki se svojih zadetkov sploh ne spominja, je bila na prvi finalni tekmi v gosteh proti Viborgu najboljša strelka Krima, medtem ko je na domačem terenu k zmagi prispevala 6 golov. Njej so v spominu ostale ”le podaje naši krožni napadalki, Deji Doler (danes Ivanović).” Skozi celotno kariero je vedno ”iskala možnosti za lahke zadetke, misleč zakaj bi se jaz prebijala proti golu, ko gre obramba name, če je ena od mojih soigralk sama in ima možnost zadeti.”
Trdo delo nam je prineslo tako želeni naslov v Ligi prvakinj
Po sezoni 1998/99, v kateri so slovenske rokometašice izgubile v finalu Evropske lige prvakinj in posledično velikem razočaranju v prihodnji sezoni; je sledila sezona, ki je Krimu prinesla največje veselje v zgodovini kluba. Že v času priprav na sezono 2000/2001 so dekleta trdo delala, dajala svoj maksimum na treningih, na tekmah pa iz sebe vsakič iztisnila še zadnje atome moči. ”Vsaka izmed nas je vedela, zakaj treniramo, kaj je naš cilj,” zato posebnih pritiskov in pričakovanj okolice, kot pravi Nataša, ni čutila. Poleg vse angažiranosti na treningih in tekmah je izpostavila tudi dejstvo, ”da smo bile iz leta v leto starejše in bolj izkušene ter posledično tudi boljše. H končnemu dosežku so vplivale tudi prijateljske vezi med nami, saj smo se družile tudi izven terena, hodile na kavo ipd.”
”Na eni strani polno emocij in veselje, na drugi strani olajšanje in izpraznjenost,” so bili občutki Derepaskove po osvojitvi prvega naslova Lige prvakinj. Medtem ko, kot pravi, je bilo po drugem naslovu drugače. Veselje je bilo še vedno veliko, a še zdaleč ne takšno, kot dve leti poprej. Ponavadi sicer pravijo, da je lažje napadati naslov, kot ga braniti, vendar je bil drugi naslov bolj pričakovan kot prvi, saj so bile krimovke najdominantnejše že pred začetkom sezone na pripravljalnih turnirjih in tekmah, kar so prenesle tudi na srečanja na najvišjem nivoju.
Analiza tekmeca je bila pomembna že 20 let nazaj
V času sodobne digitalne tehnologije, ki nas obkroža, je analiza tekmeca precej enostavna. V nekaj minutah lahko dobimo posnetek tekme z drugega konca sveta. Medtem ko pred 20 leti temu ni bilo tako, saj so bile ”tekme nasprotnic posnete na kasetah.” Vendar je bila analiza, tako kot danes, zelo pomembna že v zlatih časih najuspešnejšega ženskega rokometnega kluba. Leva zunanja igralka pripoveduje, da so si tekmice najprej ogledale kot ekipa, nato je sledila še individualna analiza, saj so morale ”vedeti vse o tekmicah, še posebej o tisti igralki, ki igra na poziciji, ki si jo branila oz. napadala.”
Današnji rokomet ima še vedno veliko skupnega s tistim izpred 20 let. Podobno je tudi pri Krimu, saj kot pravi Nataša, je težko reči, da so kakšne razlike. Večino jih našteje v sami ekipi in rokometašicah. Če bi primerjala njihovo ekipo in ekipo, ki je Krim zastopala v Ligi prvakinj v tej sezoni, bi rekla, da so bile one ”precej bolj izkušene in imele zato tudi več znanja”, za katerega je prepričana, da ga bodo pridobila tudi ta dekleta. Poleg tega je izpostavila, da je ”moja generacija odraščala z drugačno vzgojo, bolj strogo, tako je bilo tudi na treningih pokojnega Vinka Kandije. Navajene smo bile, da če so nam rekli, da moramo nekaj narediti, temu nismo ugovarjale, temveč brez vprašanj naredile. Poleg tega smo prihajale iz uveljavljenih rokometnih šol – Ukrajina, Rusija in Balkan.”
Nastopi v Ligi prvakinj so za klub potrdilo, da dela dobro
Za klub, kot je Krim Mercator, je dejstvo, da že toliko zaporednih let nastopa v najvišjem ženskem evropskem tekmovanju potrditev, ”da dela dobro, da se razvija tako na igralskem področju kot tudi na drugih področjih, ki so v današnjem času sestavni del delovanja kluba – delo z mladimi, marketing, odnosi z javnostmi, socialni mediji ipd.” Nekdanja rokometašica, ki je mnenja, da je težje biti trener, kot igralka, saj si na terenu odvisen le od sebe, je prepričana, da je Krim še vedno na tako visokem nivoju, da se lahko v prihajajočih letih vrne na vrh Evrope in osvoji tretjo zvezdico.