Zakaj h Krimu po uspehih pri prvoligaški Olimpiji? Samo enkrat lahko ugibate. Razlog je Cveta Benet. Po dolgem pogovoru sva sklenili, da bom sprva tako igralka kot trenerka. Cveta mi je bila seveda ves čas v veliko pomoč. Vse je šlo po načrtih. Tekmeci so računali drugače in se ušteli. Skupaj z izbrankami, ki jih je vzgojila Cveta, smo imeli kar solidno ekipo. Pri nas je bila tudi Boštjančičeva. Takrat je bila Olimpija še nedosegljiva, vendar smo imele jasen cilj: najprej se ji moramo približati, potem pa tudi prehiteti.
Priznati moram, da sem se ob igralkah še učila, zbirala trenerske izkušnje. Za tisti čas je bilo res nenavadno videti dve ženski na klopi in pogosto naju tekmeci niso jemali resno. Prav vsa naša dekleta so mi bila v veliko pomoč. Bila so izredno delavna in ambiciozna.
S svojo nadarjenostjo je izstopala mlada Deja Doler, vendar tudi Tonijeva, Vrbinčeva, Savickijeva, Mrharjeva, Kužnikova in Petričeva niso zaostajale. Kar precej igralskih položajev sem zamenjala in danes me veseli, da se nisem uštela. Ponosna sem, da smo skupaj s slovensko samostojnostjo zgradili trdne temelje tudi evropsko uspešnega Krima.
Marta Bon