Spomini? Veliko jih je in lepi so. Deset let sem s ponosom nosila majico Krima. Že od malega me je magnetno privlačila žoga, in ko smo se deklice zbirale na Rakovniku, seveda nisem manjkala. Naša »mama« Cveta je bila vedno huda, kadar smo klepetale, in to ni bilo ravno redko. Veselile smo se zmag, žalostne smo bile po porazih. Na srečo slednjih ni bilo prav veliko. Ko je k nam prišla Marta Bon, se je začelo obdobje trdega dela in precej višjih ambicij. V času mojega igranja je bila Olimpija »zakon« slovenskega ženskega rokometa. Redko smo igrale v dvorani Tivoli in ob vseh tekmah z Olimpijo nas je prevzel čuden strah. To so dobro vedeli tudi naši navijači. Posebej bi rada omenila gospo Zlato, ki nas je vzpodbujala skoraj na vseh tekmah. Tudi na gostovanju pri Olimpiji. Še kako živo se spomnim, ko je v največji tišini zavpila: Mi prihajamo in vas je strah! To je bila velika vzpodbuda, vendar smo kljub temu izgubile. Ponosna sem, da sem prispevala kamenček k mozaiku 25-letne zgodovine Krima in da je naš Krim danes ponos ne samo Rakovnika, Galjevice in Ljubljane, temveč cele Slovenije!
Alenka Toni-Milavec