Deja Ivanović: Krim Mercator je ime, ki ga Evropa ceni

Deja Ivanović je ime, ki ga z RK Krim povezujemo na več nivojih – kot eno od imen, z zlatimi črkami zapisano v zgodovino kluba in osebo, ki danes z druge perspektive daje svojo energijo v ljubljanski ženski rokomet. Ivanovićeva je Krimu predana z vsem srcem. Na Galjevici, Kodeljevem ali v Stožicah. Skupaj s #KrimovaDružina bo v četrtfinalu trepetala za uspešen razplet. Norvežanke bodo namreč zadnja ovira pred sklepnim turnirjem najboljše četverice.

RK Krim je klub z bogato tradicijo tako v slovenskem kot tudi v evropskem prostoru. Na kaj ste najbolj ponosni? Je to kontinuiteta, razvoj igralk, športni dosežki?

Omenili ste vse tri glavne vidike, na katere smo v klubu izjemno ponosni. Premalo ljudi ve, da RK Krim Mercator 26. zaporedno sezono nastopa v Ligi prvakinj. V moški in ženski konkurenci smo osamljeni s takšno kontinuiteto. Če se spomnim klubov iz časov, ko smo bili na vrhu Evrope, zdaj delujejo na veliko nižji ravni ali pa so celo ugasnili.

Poleg tega smo ponosni tudi na razvoj našega podmladka. V letu 2013, ko sem se po krajši odsotnosti vrnila v klub, smo postavili temelje za boljšo in še številčnejšo bazo. Danes imamo izjemno veliko mladih rokometašic. Tistih, ki brezplačno vadijo na osnovnih šolah, pa tudi tistih v klubu. V vseh starostnih kategorijah imamo po eno ali celo dve ekipi. To je vsekakor osnova, na kateri lahko gradimo.

Je iz leta v leto lažje ali težje sestavljati ekipo za boje v Evropi?

Mislim, da je to vsako leto bolj zahtevno. Obstajajo ali nastajajo sredine, ki so vse močnejše – mislim predvsem s finančnega vidika. Skandinavija je od nekdaj izjemna, Francija se z uspehi reprezentance dviguje tudi v ženskem klubskem rokometu, na ravni države veliko vlaga Madžarska, tudi Romunija pa ima visok proračun. Temu je težko parirati. Res pa je, da je RK Krim Mercator sinonim za tradicijo, kljub temu da nekaj let ni bil na evropskem vrhu.

Celoten pogovor si lahko v video zapisu ogledate TUKAJ.

Kaj je tisto, kar igralke pritegne v Ljubljano?

Mislim, da je to tradicija kluba, saj je RK Krim Mercator ime, ki ga Evropa ceni. Poudariti je treba, da v zadnjih letih nismo bili neposredno uvrščeni v Ligo prvakinj. Dobili smo posebno povabilo, glavni razlog za to pa je prav bogata tradicija.

Cilji pred sezono so bili visoki, vseskozi ste poudarjali, da je sistem tekmovanja takšen, da je dovolj, da se skozi šivankino uho uvrstite naprej, potem pa je pot za vse ekipe odprta vse do finala. S kakšnimi mislimi se danes ozrete na pretekle tekme?

Sezono bi najlažje opisala kot zanimivo, turbolentno. Kratko pripravljalno obdobje in precej na novo sestavljena ekipa sta razloga, da je bil tekmovalni začetek slab. Nismo našli prave igre in na neki točki smo mislili, da bomo morali spremeniti cilje. Marsikdo nam je očital, da smo se v sezono podali preveč ambiciozno, a moje mnenje je, da morajo biti cilji postavljeni visoko.

Ko sem se pogovarjala z rokometašicami in stroko v klubu, sem nas večkrat primerjala z velikimi reprezentancami na velikih tekmovanjih. V skupinskem delu morda ne pokažejo prave forme, kasneje pa se dvignejo in posežejo po odličjih. Očitno sem imela pravi občutek.

Katera je bila po vašem mnenju prelomna tekma oziroma dogodek? Morda menjava na mestu glavnega trenerja?

Ko stvari ne grejo, je prvi na udaru trener. Tako je v športu. Po menjavi trenerja so tekme s CSKA-jem pokazale pravo energijo. Po mojem mnenju so bile prav te tekme prelomne in so pokazale, da je pred nami svetla sezona. Absolutno pa sta bila pomembna tudi obračuna za biti ali ne biti s FTC-jem, ki smo ju zdržali in gremo naprej.

Kaj so odlike letošnje ekipe, ki tekmuje v Ligi prvakinj?

Med rokometašicami je odlična kemija. Nekatere so osvojile vse, a so vseeno lačne uspeha, domače igralke pa so čustveno vezane na klub. Ta kombinacija se je v tej sezoni odlično poklopila. Če bi ta dekleta videli v slačilnici, na potovanjih ali v prostem času, bi se z mano strinjali. Iz svojih izkušenj pa lahko povem, da ekipa s tako kemijo in energijo lahko naredi marsikaj.

Zaradi razmer sta klubski dres oblekli tudi prvo ime ženskega evropskega rokometa, Ana Gros in Tatjana Brnović. Zdi se, da so se karte v pravem trenutku postavile na svoje mesto.

Tako je. Ko smo v zelo kratkem času realizirali prihod omenjenih igralk, sem imela v mislih rek »Sreča spremlja hrabre.« Dejstvo je, da nismo obupali. Verjeli smo, da gremo po začrtani poti. Za vsako stvar obstaja razlog in očitno smo si to zaslužili. Grosova in Brnovićeva bosta absolutno dodaten pomemben kamenček v našem mozaiku.

Do kam lahko cilja Krim Mercator v nadaljevanju tekmovanja? Smo preveč optimistični, če rečemo, da je cilj, ki ste ga postavili pred sezono naenkrat na dosegu roke?

Moramo iti korak za korakom. Pred vrati je tekma z aktualnimi evropskimi prvakinjami, s katerimi smo se v tej sezoni pomerili že dvakrat. Občutki so mešani. V Ljubljani smo jih že spravili na kolena, na Norveškem pa izjemno boleče izgubili. Sem človek, ki verjame, da moramo stremeti k najvišjim ciljem. Gremo na Final Four.

So spomin na zadnji vidnejši uspeh iz sezone 2012/13 še živi?

V sezoni 2012/13 so Krimovke nazadnje igral polfinale proti norveški ekipi Larvik. Takrat še nisem bila nazaj v klubu, sem pa ga absolutno spremljala. Bila sem na tej tekmi, ko je RK Krim Mercator skoraj napolnil Stožice. Verjamem, da je bila to ena od prelomnic v naši zgodovini, ko je klub po dolgem času kandidiral za najvišja evropska mesta.

Dejstvo je, da se je format tekmovanja od takrat spremenil. Že nekaj let se igra zaključni turnir najboljše četverice. Ta se bo v tej sezoni igral v Budimpešti. V kolikor se tja uvrstimo, verjamem, da se bomo počutili kot doma.

Kaj pa podmladek? Ima klub talentirane posameznice, ki bodo lahko stopile v čevlje kapetanke Nine Žabjek in ostalih?

Absolutno. Kot omenjeno, je pri nas izjemnega pomena delo z mladimi razvoj mladih igralk, predvsem pa zagotavljanje pogojev za njihov razvoj. Verjamem, da imamo odlične trenerje in dekleta, ki lahko ta znanja črpajo. To je naša prihodnost.

Za konec se dotakniva še EP, ki ga Slovenija gosti novembra in katerega ambasadorka ste. Kakšna priložnost je za igralke, nastopiti pred domačim občinstvom?

V moji karieri sta dve želji ostali neuresničeni. Prva so olimpijske igre, druga pa igranje na domačem prvenstvu. Bila sem aktivna navijačica na EP 2004 v Sloveniji. Pripadla mi je tudi čast, da smo na Evropski rokometni zvezi skupaj z g. Zoranom Jankovićem kandidirali za pridobitev tega prvenstva. Danes pa sem v vlogi ambasadorke EP 2022. Za rokometašice, za naša dekleta pa bo domače tekmovanje še dodaten motiv. To je želja vsakega športnika.