Kaj naj vam povem? Toliko lepega in nepozabnega sem doživela s Krimom in s Krimovkami. Najbolj enostavno bi lahko rekla, da je to del mene in upam, da sem tudi jaz del Krima. V rokomet nisem padla kar z lune. Bila sem vratarka, zanimalo meje trenersko delo. Takratni predsednik ŠD Dušan Doljak ter Jože Štukelj sta me pregovorila, da smo ustanovili tudi ženski del rokometne sekcije. leseni leta 1984 smo začele. Ni šlo vse gladko. Najprej smo se ukvarjali z izborom igralk, igrišče na Rakovniku je bilo pogosto zasedeno, večkrat je zmanjkalo denarja in je bilo treba seči v lasten žep. Ob sobotah sem bila najprej gospodinja (pripravila sem kaj za pod zob), potem prevoznica, na tekmi trenerka, zdravnica, maserka, po tekmi skrbnica (mamica), in tako se je vse skupaj vrtelo iz sobote v soboto, iz leta v leto…
Prvič smo tekmovale v sezoni 1985/86 v mladinski konkurenci, leto kasneje z mlado ekipo v 2. ligi, v 1. ligo smo se uvrstile leta 1990, leto kasneje smo osvojile naslov slovenskih prvakinj in po tem sem »predala« trenerski stolček mladi, ambiciozni Marti Bon.
Krim je del mojega življenja, Krimovke nekdaj moje učenke, danes prijateljice. Ali ni lepo, če ima človek veliko prijateljev?
Cveta Benet