Pred sezono 2000/01 so z igranjem rokometa prenehale Simona Šturm, Mojca Brezovar in Mateja Savicki, nepričakovano je odšla Simona Gogirla, v druga kluba smo posodili Silvano Ilič in Vesno Vinčič. Ob meni so bile nove moči: Inna, Anja, Maja, Lumi in seveda Breda. Ko se oziram nazaj lahko ugotovim, da smo skupaj uspeli premagati nekaj urokov: dvorano na Kodeljevem, prvo gostovanje v Ukrajini in finalno tekmo. To je bila moja najtežja, vendar najlepša sezona. Uresničile so se, ne samo sanje predsednika Zorana Jankoviča, ampak tudi moje osebne in zagotovo tudi igralk in članov vodstva kluba. V sezoni 2000/01 sem kot prvi slovenski trener dobil priložnost vaditi vrhunski evropski klub. Rokomet je bil še edina zvrst, kjer domači trenerji niso dobili prave priložnosti. Ves čas sem se zavedal, da je to velika obveznost zame in posredno obveznost tudi do vseh domačih kolegov. Verjel sem, da je Krim v tem času edini športni kolektiv v Sloveniji, ki se lahko povzpne na vrh Evrope, verjel sem tudi vase in v svoje delo. Zame je bilo najbolj pomembno, da je vame ves čas verjel predsednik Zoran Jankovič in kasneje še celotno vodstvo in igralke. Pogostokrat se vprašam, kaj bi dejal svojim sodelavcem in dekletom, če nam ne bi uspelo? Priznam, natančno ne vem, vem pa, da so za uspeh resnično vsi postorili vse in krivično bi bilo, če bi nam spodletelo. Posebno doživetje je bilo biti del nove ekipe, kjer so bili vsi interesi podrejeni enemu skupnemu cilju. Lahko je bilo ostati miren tudi v najtežjih trenutkih, kajti skupaj smo naredili prav vse, kar smo zmogli, znali in kar je bilo potrebno. Priznati pa moram, da na začetku nisem verjel, da lahko dekleta ponudijo takšen športni užitek, spektakel in da lahko »prebudijo« množico prijateljev športa po vsej Sloveniji. Krivičen bi bil, če ne bi posebej omenil naših zvestih, odličnih navijačev, ki so nas spremljali in vzpodbujali na vseh tekmah. Samo enkrat jih ni bilo in takrat smo še kako občutili, da jih ni. Mirno lahko zapišem, da je naš uspeh tudi njihov! Zoran, Damijan, Marjan, Tina, Robi, Breda, Blažo, Dori, Robert, Klemen, Bane, Lumi, Sergeja, Pako, Tanja, Nataša, Maxi, Bani, Inna, Anja, Vesna, Miki, Olja, Deja, Maja, Pejo, Franc, Mišo…, sponzorji, navijači in vsi privrženci kluba – hvala vam! Brez vas sanje ne bi postale resničnost!
Tone Tiselj
