Skoraj ne morem verjeti, da čas tako hitro mineva. Kar všeč mi je, da skupaj s Krimom pišem svojo in klubsko zgodovino. Začela sem kot deklica, ki jo je zanimala žoga, imela sem veliko srečo v življenju, da sem vadila pri naši mamici, Cveti Benet. Ponosna sem, da imam vse, kar ima Krim. To so vsi naslovi, to je danes že kar pestra »evropska« preteklost. Takrat smo seveda igrale in vadile na zunanjem asfaltiranem igrišču na Rakovniku, in sicer v vsakem vremenu. V sezoni 1988/89 smo že tretje leto igrale v 2. slovenski ligi in končno tudi zmagale. Naš najhujši konkurent je bilo Polje. Spomnim se, da je bila tekma trda, na koncu pa smo slavile krimovke in se uvrstile v 1. slovensko ligo. To je bil naš velik uspeh. Naša najboljša igralka je bila takrat Miša Završnik, ki se je v tej sezoni poškodovala, nosilke naše igre so bile poleg mene Mateja Račič, Alenka Toni, Barbara Kužnik. Še v sanjah takrat nisem pomislila, da bom nekoč s Krimom igrala tudi v finalu evropske lige prvakinj. Marsikdaj se zgodi tisto, o čemer ne upaš niti sanjati.
Mateja Savicki