Kako ste se znašli v rokometnih vodah?
Zgodba je povezana z mojim aktivnim sodelovanjem v namiznem tenisu. Ko smo se leta 1993 preselili na Galjevico iz sosednjega blokovskega naselja, smo v dvorani srečevali tudi rokometašice Krima. Ker smo živeli blizu dvorane, naju je s sestro radovednost pripeljala tja. Ogledala sva si mestni derbi med Krimom in Olimpijo. To je bil moj prvi stik z rokometom. Da sem bil tudi v prihodnosti nato povezan s rokometom, gre velika zasluga mojemu najboljšemu prijatelju Juretu Dolerju, ki me je pobližje spoznal s rokometnim klubom RK Krim Mercator.
Kakšne so tvoje naloge v klubu?
Moje naloge v klubu so zelo različne. Primarna je, da kot vodja ekipa skrbim za to, da je vse okoli članske ekipe kar najbolje urejeno. Sodelujem tudi z ljudmi iz pisarne kluba, da imajo rokometašice in strokovno vodstvo čim manj dela s postranskimi stvarmi in so lahko čim bolj skoncentrirani na svoje delo. Odgovoren sem tudi za odnose z Evropsko rokometno zvezo.
Kaj ste se v času, ko ste v Krimu, naučili od trenerjev in igralk?
Naučil sem se zelo veliko. Sam sem aktivno zaposlen v gospodarstvu, zato mi sodelovanje s klubom pomeni dodaten adrenalin, ki ga zame ni nikoli dovolj. Od trenerja sem se naučil veliko strukturnih pristopov k reševanju problemov, od deklet pa timskega duha in medsebojne pomoči.
Kakšna je vaša prva asociacija ob omembi RK Krim Mercator?
Drugi osvojeni naslov evropskih prvakinj, saj sem takrat že bil aktiven v klubu.
Kako se počutite v športnem kolektivu, glede na to, da prihajate iz drugačnega okolja?
Moram priznati, da zelo zelo dobro. Tudi sam sem s športom povezan že celo življenje. Zame šport predstavlja velik del mojega življenja, zato se kolektivu tudi počutim domače.
Kakšen izziv je delati v ženskem športnem kolektivu?
Zelo velik, ker je sodelovanje z ženskami drugačno od sodelovanja z moškimi. Vedno znova se mi vzpostavljajo vzporednice, ko sodelujem s dekleti iz kluba in primerjam odnose s sodelavkami v podjetju. Nikoli ne vem vsega in vedno se nekaj novega naučim.
Kako bi opisali letošnjo, zaradi pandemije nekoliko drugačno sezono?
Sezona je posebna, unikatna. Že od začetka se učimo novih stvari, previdnosti. Ta sezona nam je dala še več povezanosti med nami, kar je odlično. Opažam, da tako trenerji kot ekipa med seboj dobro sodelujejo. Tudi ostali strokovni delavci kluba so še bolj povezani, zato moramo iz sezone, ki je za nami in sezone, ki naš še čaka potegniti pozitivne stvari ter gledati pozitivno tudi naprej.
Učenje je ponavadi dvosmeren proces – kaj se lahko vi naučite od deklet in kaj ona od vas?
Od deklet se lahko naučim borbenosti in ne predaje, medsebojnega sodelovanja in prenašanja znanja iz izkušenejših na manj izkušene kolegice. Dekleta se od mene lahko naučijo strukturiranega pristopa k reševanju problemov.
Kako vidite razvoj RK Krim Mercator skozi leta?
Klub ima zavidljivo zgodovino s velikimi uspehi. Če ga primerjamo z ostalimi športnimi velikani ta zgodovina ni dolga, saj je v dokaj kratkem časovnem obdobju prišlo do velikih uspehov – največji preskok se je zgodil konec 90. let prejšnjega stoletja, ko se je klub tako zunaj kot tudi od znotraj začel obnašati kot evropski klubski velikan. Burna leta, ki so za nami, so nam dale veliko izkušenj, ki jih bomo v prihodnje s pridom izkoristili. Pred klubom so lepi časi in v naslednjih sezonah lahko znova posežemo po vrhu Evrope.
Se spomnite kakšnega gostovanja ali domače tekme, ki vam je še posebej ostala v spominu?
Izpostavil bi dve – gostovanje na Norveškem, v Larviku, kjer smo tekmice premagali tako doma kot tudi v gosteh in se po prvem delu tekmovanja uvrstili v drug del kot zmagovalci skupine. Od domačih tekem bi izpostavil tekmo osmine finala proti ruskemu CSKA-ju.
