Tjaša Stanko, dekle presežnikov

Tjaša Stanko je dekle polno presežnikov. Marljiva in delovna, z ogromnim korakom osvaja rokometni svet. Najboljša mlada rokometašica pravkar končane sezone Lige prvakinj, najboljša strelka evropskih tekem Krima Mercatorja, druga najboljša strelka kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Pri 20 letih ji laskavih nazivov na manjka, a Tjaša ne misli nase, pač pa na svojo ekipo.

Na delu jo bomo znova videli že v sredo, 30. maja, ob 18.00, ko bo v dresu članske reprezentance še zadnjih v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo igrala pred domačim občinstvom. Skalp proti Danski bi močno olajšal pot proti Franciji.

TJAŠA STANKO, NAJBOLJŠA MLADA ROKOMETAŠICA LIGE PRVAKINJ
Kako bi opisala svojo športno pot od malih nog pa vse do danes?
Moram reči, da sem že v svojih ”mladih” letih bila aktivna, veliko časa sem preživela na igrišču blizu hiše, kjer smo s sosedi (ki so bili samo fantje) največkrat igrali nogomet in košarko. Hitro sem začela trenirati rokomet, že pri 7ih letih, vmes pa sem se preizkusila tudi v atletiki, a vendar sem se na koncu odločila za prvega in ni mi žal, čeprav se velikokrat še spomnim na kraljico športov. Lahko rečem da obožujem šport v vseh pogledih. Skozi leta treniranja sem se veliko naučila, spoznala veliko novih ljudi in dobila kar nekaj dobrih prijateljev, brez katerih danes ne morem. Obiskale sem tudi nove kraje in lahko rečem, da šport res povezuje.

Bi na svoji poti karkoli spremenila? Zakaj?
Če dobro pomislim, ne bi spremenila nobene stvari na svoji poti. Vsak korak, ki sem ga storila do zdaj, se je izkazal za dobrega in pravilnega. Velika zahvala pri tem gre moji družini, ki me ob vsaki odločitvi močno podpira in mi daje vedeti, da verjame vame.

Prvo tekmo Lige prvakinj si spremljala s klopi. Kako si takrat sprejela novico, da na svoji prvi tekmi Lige prvakinj ne boš zaigrala?
Res je, nehvaležna poškodba kolena, ki se mi je pripetila na reprezentančnih kvalifikacijah, mi je preprečila da bi zaigrala na prvi tekmi proti Bukarešti. Moram priznati, da mi ni bilo vseeno, saj sem si res želela pomagati ekipi in prvič preizkusiti parket lige prvakinj. A žal preko poškodbe žal ne gre in tako sem se morala sprijazniti, da bom ekipo bodrila s klopi.

Zablestela si že na drugi tekmi. Takrat se je o tebi veliko pisali, tudi spletni brskalniki najdejo kar nekaj novic o tebi. Ti medijska pozornost godi?
Na drugi tekmi je bila moja motivacija še večja. Ne le, da je bila to moja prva, »krstna« tekma v Ligi prvakinj, bilo je še bolje saj smo igrali doma. Res si nisem predstavljala takšnega debija, a ne glede na vse je bilo najbolj pomembno, da smo z ekipo osvojile dve izjemno pomembni točki. Vedno sem namreč mnenja, da posameznik lahko pripomore k ekipi, a brez nje ne more. Zavedam se tudi, da so mediji pomemben del tega, da enostavno spadajo zraven, zato se neglede na izid ali igro po tekmi poskušam zbrati in opraviti obveznosti ter ostati z njimi v dobrih odnosih.

Kaj Tjaša Stanko počne v času, ko na sporedu niso treningi in tekme?
Res je, da je tega časa dokaj malo, a se ga trudim čim bolje izkoristiti. Rada se vrnem domov v Maribor, kjer se s prijatelji družimo ob dobri kavi ali pa se odpravim na bližnji hrib s psičko Flo, pa tudi za kakšno dobro serijo se pogosto najde čas.

Počitnic ne bo veliko. Se odpravljaš na dopust v oddaljene kraje ali prisegaš na bližino doma?
Glede na to, da so letos na sporedu tudi mediteranske igre, bo počitnic res malo. Nisem še veliko planirala, a najverjetneje bom z družbo dobrih prijateljev letos uživala na Hrvaški obali.

Kakšni so tvoji cilji za prihodnost? Kje se vidiš čez deset let?
Moj prvotni cilj je da izboljšam in napredujem v svoji igri, želim si tudi, da bi z ekipo naslednjo sezono stopile korak naprej, ki nam letos ni uspel. A se zavedam, da nam bodo nasproti stale same vrhunske ekipe in bo to izredno težko. Ne samo v klubu, tudi v reprezentančnem dresu se bom potrudila, da bom prikazala najboljše možne predstave in upam, da se nam bo uspelo redno uvrščati na prvenstva. Čez 10let? Tako dolgo v naprej ne razmišljam, saj ne želim ničesar prehitevati. Upam le, da mi bo zdravje služilo in da mi ne bodo nagajale poškodbe. In če bo tako, si tudi sama želim, da bi se lahko enkrat preizkusila v tujini. A mislim, da bo za to še priložnosti, tako da se mi ne mudi nikamor.