Takratna gimnazijka Gimnazije Šiška si je želela postati prva igralka Krima in kapetanka reprezentance, več kot 2.400 zadetkov in 11 sezon kasneje je Tamara Mavsar dodobra uresničila svoje sanje. Zdaj je na pragu novih, ob koncu sezone bo uresničila še eno svojo željo, zaigrala bo v tujini. Ponudbe velikana, kot je skopski Vardar, ni izpustila iz rok. Mi jo ob tem podpiramo in že komaj čakamo, da kasneje znova obleče Krimov dres.
Kakšne so prve misli ob pogledu na vse preigrane sezone in odhodu v Vardar?
Želim poudariti, da bom Krimu vedno hvaležna za vse, kar mi je dal. Za ponudbo, ki sem jo dobila iz Vardarja, je zagotovo zaslužna Krimova rokometna šola in vsa leta, ki sem jih preživela tu. Zagotovo ni lahko oditi od doma, a moja želja je vedno bila, da bi se enkrat poizkusila tudi v tujini. Prevladale so tudi športne ambicije, zagotovo pa imam željo, da se nekoč, morda že čez dve leti znova vrnem nazaj.
Ekipo Vardarja dobro poznaš, saj ste odigrale kar nekaj medsebojnih tekem in se z igralkami že dobro poznate.
Verjetno mi bo to tudi v pomoč, da se navadim na njihov stil igre in življenja. Dejstvo je, da sem, če omenim Barbi in Penko, z njima odigrala veliko skupnih tekem in se zelo dobro poznamo. To je Balkan in vsem, ki živimo tu je zagotovo veliko lažje, kot pa morda kakšni Skandinavki. Kar se tiče teh stvari, mislim, da se bom kaj hitro navadila.
Katero stvari iz vseh 11 sezon na Krimu bi lahko izpostavila kot pozitivno, kaj boš pogrešala ali pa ti bo ostalo najbolj v spominu?
Nikoli ne bom pozabila, da sem že s 17 leti igrala v Ligi prvakinj. Od tega je sedaj že osma sezona in menim, da je to zame res lep dosežek. To je bil izziv za vse, ki so mi dali to priložnost in tudi zame. Vsi vemo, da je bilo veliko lepih in tudi težkih trenutkov. Vsak naslov državnih prvakinj mi bo ostal v spominu, tisti v zadnjih letih, ko smo se morale še posebej potruditi pa še malce bolj. Nikoli ne bom pozabila, kako smo pred tremi sezonami odlično odigrale prvo polfinalno tekmo Lige prvakinj, nato pa pred skoraj polnimi Stožicami pokvarile predstavo in se na žalost nismo uvrstile v finale. Zagotovo grenak priokus, a lep spomin na uvrstitev v polfinale.
Tvoj obraz je eden najbolj prepoznanih obrazov Krima, mlade rokometašice nosijo dres s tvojim imenom in si želijo postati nova Tamara Mavsar. Ti taka pozornost laska ali je kdaj vendarle bilo tudi naporno?
Ah kje, za vsakega športnika je to lep dosežek in nas to zagotovo razveseli. Če se vrnem še malenkost na prejšnjo temo. V zadnjih dveh sezonah sem kapetanka najboljše ekipe v Sloveniji in tudi to je bilo zame nekaj lepega, nek nov izziv in zagon v življenju. Mislim, da nalogo dobro opravljam in upam, da bom imela to priložnost še kdaj.
Morda v Vardarju?
No, v Vardarju je veliko zelo dobrih rokometašic. Morda, ko se nekoč vrnem v Krim in zaključim kariero, zakaj pa ne.
Bi ob koncu še sama dodala kakšno misel?
Ne glede na moj odhod, bo Krim vedno v mojem srcu. Vedno bom navijala za Krim in ga spremljala. Držala pesti, da se bo čim bolje odrezal na vsaki tekmi. Rada bi se zahvalila za vsa ta leta, ki sem jih preživela tukaj in verjamem, da bomo še sodelovali.
Kako bo potekalo tvoje življenje do konca sezone v maju?
Že zjutraj se bom zbudila in se popolnoma posvetila najprej obema evropskima tekmama v Pokalu pokalnih zmagovalk. To je prva stvar, ki jo želimo uspešno opraviti in se uvrstiti v polfinale. Potem sledi še Pokal Slovenije, ki je za nas znova zelo pomemben in si želim še enkrat več pokal dvigniti v zrak. Verjamem, da se bo tudi v državnem prvenstvu vse obrnilo v našo korist. Sem popolnoma osredotočena le na Krim.