Tokratni blog pripravljamo malce drugače. Na tekmi proti Metalurgu je Allison Pineau odigrala svojo uvodno tekmo v Krimovem modrem dresu. Dosegla je štiri zadetke in zbrala kar nekaj asistenc, v sodelovanju z Aljo Koren sta poskrbeli za dvojni cepelin, ki je bil zagotovo najlepša poteza tretjega turnirja regionalne lige. Z Allison smo se pogovarjali o njenih začetkih, o hobijih, pričakovanjih… Ste vedeli, da se je vse začelo zaradi trenerja in brata?
Kdaj si se začela ukvarjati z rokometom in kdo te je zanj navdušil?
Igrati sem začela pri 11 letih, zanj me je navdušil nek trener, ki me je poklical in dejal, da imam zelo dobre možnosti postati rokometašica. Prej sem trenirala ogromno športov, nogomet, košarko, tenis, plavanje… tudi moj starejši brat, ki je igral rokomet, me je spodbujal naj pridem na njihov trening. Ja, tako se je vse začelo.
Kateri šport ti je poleg rokometa najbližji, v katerih vodah bi želela pristati?
Zagotovo bi postala atletinja. Obožujem teka na 200 in 400 metrov. Zelo me zanima tudi ameriški nogomet.
Imaš poleg vsega naštetega še kakšne druge hobije?
Zelo rada potujem okoli sveta, poslušam glasbo in se družiti z družino in prijatelji. Ko ne igram rokometa se s prijatelji zelo radi pomerimo tudi v drugih športih. A potovanja imajo pri meni posebno mesto. Bila sem že marsikje. Avstralija, Havaji, Amerika, Azija… Če bi morala izbirati bi zagotovo živela v Ameriki. Obožujem New York, všeč mi je tudi Kalifornija. Tam je vse drugače.
Kdaj si prvič slišala za Slovenijo in Krim?
Mislim, da je bilo približno takrat, ko sem začela igrati profesionalno, nekje sedem ali osem let nazaj. Ko sem začenjala svoje nastope v prvi diviziji, sem začela spremljati vse več tekem Lige prvakinj, moške in ženske tekme.
Že poznaš kaj slovenskih besed?
Poznam in razumem kar nekaj besed. Razumem srbsko, slovenščina pa tudi ni tako zelo drugačna. No, ta trenutek se spomnim le besede »prosim«. Poznam jih več, a ta trenutek se jih preprosto ne moram spomniti. Morda pa jih le ne poznam toliko.
S katero od soigralk si se najbolje ujela v prvih dneh po prihodu v Ljubljano?
Že iz preteklosti sva dobri prijateljici z Amelie. Zelo sva si blizu in tudi v Ljubljani sva veliko skupaj.
Kakšna so tvoja pričakovanja za drugi del Lige prvakinj, kako daleč lahko poseže ekipa?
Mislim, da bo v drugem delu zelo težko. Igrali bomo proti samim težkim nasprotnikom in prav gotovo nam ne bo lahko. Imamo mlado ekipo in veliko novih rokometašic. Upam, da bomo igrali dobro, da se bomo ujele in prikazale dober rokomet. Zagotovo si želimo zmag pred domačimi navijači.
Kaj si želiš početi, ko boš končala svojo bogato rokometni kariero?
Zagotovo bom nadaljevala v podjetništvu. Rada bi ostala v športnih vodah, imela svoje podjetje in sodelovala z rokometnimi klubi. No, tudi z drugimi, a moje srce pripada rokometu. Rada bi mu vrnila nekaj tistega, kar mi je ta šport prinesel. Ne vidim pa se v trenerskih vodah, to ni moja prva želja.
Spremljaš dogajanje na moškem svetovnem prvenstvu v Katarju?
Ja, seveda. Spremljam in navijam za francosko reprezentanco, gledam pa tudi preostale tekme. Spremljanje tekem mi je v užitek in se mi zdi zelo pomembno. Dobila sem tudi vabilo naj pridem v Katar, a Liga prvakinj je trenutno prva prioriteta.