Pred 15 leti (10. marca 2002) je na Dunaju umrl Vinko Kandija, ki se ga rokometni svet spominja po značilni zmagovalni drži, s katero je pomembno vplival na številne klube in reprezentance. Tudi zgodovina Krima ne bi bila, kakršna je, če ne bi bilo 11. junija 1996.
Kandija je takrat postal trener državnega in pokalnega prvaka Krima Electe in začelo se je obdobje z največjim trenerjem ženskega rokometa, ki se ga tedanje krimovke še vedno rade spomnijo. Sanje o evropskem uspehu so hitro meso postale, že v drugi sezoni je ljubljanska zasedba zaigrala v finalu Lige prvakinj.
»To je bilo prelomno obdobje, ki ga nikoli ne bom pozabila. Ko je prišel h Krimu, je obljubil, da bo iz nas naredil evropskega prvaka. Vsi smo mislili, da so to sanje, toda že drugo sezono smo prišle v finale lige prvakinj, kar je bilo tudi za nas veliko presenečenje,« je Deja Doler Ivanović dejala v enem izmed intervjujev ob spominih na ero po prihodu Kandije.
Kandija je velik vtis pustil povsod, kjer se je pojavil. Z beograjskim Radničkim je osvojil osem naslovov jugoslovanskih prvakov, tri pokalne in dva evropska naslova (v letih 1976 in 1980). V tem obdobju je vodil tudi jugoslovansko reprezentanco, kasneje pa je deloval še pri črnogorski Budućnosti in pri avstrijskem Hypu. Kot selektor avstrijske reprezentance je na olimpijskih igrah leta 2000 osvojil peto mesto. Štiri leta prej je začel ustvarjati evropski Krim. V letih od 1998 do 2000 je vodil tudi slovensko reprezentanco.
V spomin na enega največjih rokometnih virtuozov vsako leto v začetku septembra poteka Memorial Vinka Kandije, ki se ga rade udeležijo vse ekipe, v katerih je deloval.