Ljubljana je mesto, Krim pa klub mojega prvega rokometnega potovanja, a prav mogoče je, da bo tudi moja zadnja rokometna destinacija. Vsakič, ko obiščem Ljubljano se počutim prelepo in prav vsakič znova uživam.
Kljub težki situaciji, v kateri se je Krim znašel v pretekli sezoni sem zaupala trenerki Marti Bon, ki je intelektualka in v prvi vrsti velika persona ter postala del kluba. Od vsega začetka čutim težo Krimovega imena in odgovornost, ki postane še bolj posebna, ko ti tako veliko rokometno ime, kot je Deja Doler omogoči, da nosiš dres s tebi ljubo številko 13, ki je v tem klubu sveta.
Prijetno presenečenje nad toplim sprejemom soigralk, uprave, tehničnega osebja in simpatizerjev kluba mi je še kako olajšalo spoznavanje novega kluba in mesta. Od prve minute se z mojimi izkušnjami in intelektualnimi sposobnostmi na parketu trudim oddolžiti za vse pozitivno.
Zaradi dejstva, da se je ekipa sestavila zelo pozno, skoraj vse punce pa smo prišle na novo, verjamem, da ta ekipa ima potencial in verjamem v dobre rezultate v prihodnosti.
V letu 2015 vsem želim veliko zdravja, sreče in uspehov. Meni in moji ekipi pa čim boljše rezultate v športnem in privatnem življenju.