Sezona za pozabo. Morda bi bilo bolje, če bi zapisala, sezona poškodb. Res nas je v tej sezoni spremljala smola. Kar predolg bi bil seznam vseh poškodovanih. Pogostokrat je bila med gledalci kar cela sedmerka, ki bi lahko igrala. Tudi jaz sem bila večji del te evropske sezone poškodovana. Na srečo kolenske vezi niso bile strgane vendar… Igrale so mlade, ki so šele nabirale izkušnje. Imeli smo kar precej novink. Trener Bojan Čotar, ki je pred sezono zamenjal Roberta Beguša je poskušal na vse načine do ugodnejših izidov vendar smo obstale v skupini. Bolj natančno, imele smo popravni izpit v pokalu pokalnih zmagovalk. Nekateri so nam pripisali celo glavno vlogo in končno zmago. Toda spet so bile številne poškodbe tiste, ki so narekovale izbor igralk. Doma, tudi v tej ponesrečeni evropski sezoni, nismo imele resnih tekmic. Zmagale smo tako v prvenstvu kot v pokalu. Seveda tudi sama s sabo nisem bila zadovoljna vendar ob koncu sezone sem spoznala, da gre s poškodbo na bolje in da bom lahko igrala v naslednji. Po pravici povedano, malce sem tudi razmišljala, da bi se vrnila v Ukrajino. Ostala sem in še danes sem v Ljubljani. Iskreno, ni mi žal.
Marina Vergeljuk