Piše se leto 2001, pred Krimovkami je daleč najpomembnejša tekma sezone. Na prvi finalni tekmi elitne Lige prvakinj so se z danskim Viborgom razšle neodločeno, 22:22. Olga Čečkova, Mihaela Bobocea, Tanja Dajčman, Natalija Derepasko, Luminuta Hutupan, Deja Doler, Inna Dolgun, Anja Frešer, Vesna Horaček, Branka Jovanović, Agnieszka Matuszewska, Branka Mijatović, Maja Mitrović, Tanja Oder in Sergeja Stefanišin je ekipa, ki bo naskakovala najpomembnejšo lovoriko.
Hram slovenskega rokometa je bil že dobro uro pred povratnim finalnim srečanjem napolnjen do zadnjega kotička, na tribunah pa so se zbrali številne znane osebe slovenskega političnega, zabavnega in športnega življenja. Največjo podporo pa so krimovke na finalnem srečanju vendarle imele v navijačih iz vseh koncev Slovenije, ki so se odeli v enotne barve (rdeča, modra in bela) ter pripravili zares enkraten dekor. Krimovke v takšnem ozračju, čeprav je bila pred srečanjem vidna velika živčnost, enostavno niso imele pravice do spodrsljaja, ki ga tudi niso naredile.
Ljubljančanke so praktično vodile od začetka do konca tekme, Danke pa so edini neodločeni izid dosegle v 2. minuti (1:1). Domači strateg Tone Tiselj je pripravil sijajno taktiko in z ostrim ritmom lomil odpor oslabljenih danskih tekmic, ki so na povratnem srečanju igrale brez petih poškodovanih igralk. V prvem polčasu je igra domače ekipe v napadu slonela na drevi fantastični krožni napadalki Deji Doler, z osmimi zadetki zagotovo prvi dami finalnega srečanja, in Nataliji Derepasko, ki sta do 28. minute dosegli vse zadetke za Krim. Ljubljanska obramba 6-0 je sijajno delovala, najboljša danska igralka Heidi Astrup pa je bila v napadu preveč osamljena, tako da je dosegla le dva zadetka iz igre (oba do šeste minute), nato pa le še iz 7-metrske črte. Ljubljančanke so v napadu igrale zelo disciplinirano in potrpežljivo ter se le iz najbolj ugodnih položajev odločale za met, velik posel pa je na črti naredila Dolerjeva, ki se je borila kot levinja in že po prvih devetnajstih minutah dosegla šest zadetkov. Danska obramba – gostujoči trener Ulrik Wilbek je preizkusil 5-1, 5+1 in 6-0 – in obe vratarki Sussane Lauritsen in Heidi Tjugum je bila povsem nemočna ob sijajni predstavi Ljubljančank, ki so si v prvem polčasu najvišjo prednost priigrale v 21. minuti, ko so vodile 11:6.
V drugem polčasu so slovenske rokometašice vselej držale varno prednost štirih zadetkov, največ kar so lahko danske igralke naredile pa je bil zaostanek treh golov (v 47. minuti 16:19 in 51. 17:20). V drugem delu igra Ljubljančank resda ni bila na visoki ravni, tu in tam je močno zaškripalo v napadu, toda v odločilnih trenutkih se je vendarle našla igralka, ki je premagala zelo solidno dansko obrambo. Ko je Derepaskova v 57. minuti dosegla svoj šesti zadetek, edini v drugem polčasu, in povišala na 22:18 je dvorana na Kodeljevem “eksplodirala” od navdušenja, rokometna fešta leta pa se je v hramu slovenskega rokometa ter pred Prešernovim spomenikom in Mercatorjevim centrom v Šiški, kjer sta bila postavljena dva velika zaslona z neposrednim prenosom finalne tekme ter v marsikateremu slovenskemu domu zares lahko začela…
Tone Tiselj, trener Krima E. N.R.: “To je bila letošnja najboljša tekma v dvorani na Kodeljevem, na kateri sta se srečali dve najboljši evropski ekipi. Moje varovanke so sijajno opravile svoje delo, izid in končno zmagoslavje so gradile skozi srečanje in se spretno izogibale danskim zankam. Punce si z delovnim pristopom skozi celo leto povsem zaslužijo naslov evropskih prvakinj in jim ob uspehu iz srca čestitam.”
Deja Doler, krožna napadalka Krima E.N.R.: “Na prvem srečanju na Danskem smo opravile veliko delo, toda vse smo morale potrditi na domačem igrišču. To nam je povsem uspelo, pot do zmagoslavja pa je bila zelo naporna. Danke so vseskozi držale korak z nami in niso popuščale niti za ped, vendar se je v pravem trenutku vendarle našla katera moja soigralka, ki je tekmicam onemogočila misel na zmago.”