You can read blog in English on What are the differences between French and Slovenian people?
Po šestih mesecih v Sloveniji bom poizkušala predstaviti moj pogled na zastavljeno vprašanje. Nočem preveč posploševati, niti ne predstaviti sociološke študije teme. Spodnje vrstice naj služijo le kot oseben, subjektiven pogled mojih izkušenj.
Slovenci so dobri govorci angleščine. Angleško govorijo precej bolje, kot v Franciji. Morda je tako zaradi velikosti države in morajo obvladati druge jezike, da bi lahko lažje komunicirali z drugimi.
Francoščina je drugi najbolj govorjen jezik na svetu. Govori ga več kot 300 milijonov ljudi in mislim, da je tudi to en od izgovorov, zakaj se Francozi ne učijo drugih jezikov.
Skrivnost, zakaj Slovenci dobro obvladajo angleščino se skriva tudi v temu, da je večina televizijskih oddaj in filmov v tujih jezikih, medtem, ko v Franciji skoraj vse tujejezične filme sinhronizirajo v francoščino.
Slišati angleščino mi res zelo pomaga! Še en lep košček je tudi, da lahko gledam domače, francoske filme, v kinu ali na televiziji.
Slovenci veliko lažje zgodaj vstajajo. Če primerjam s Parizom, je življenje tu nekoliko drugačno. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se navadila, da bom v Ljubljani živela »eno uro prej.« V Franciji nikoli ne treniramo pred 10. uro, šole se odprejo ob osmih, tu pa vsaj uro prej. V Franciji so zastoji nekje od 17:30 do 18:30, tu pa od 15:30 do 116:30. Če imamo kosilo ob 12ih, je tu lahko že ob 11ih.
Te razlike predstavljam ob soncu. Ta me vsako jutri zbudi in poleti zaide nekoliko prej. Preseneti me, ko je ob 19. uri že popolna tema, v Franciji pa bi lahko večerjo ob veliki svetlobi uživali še dve uri.
V Ljubljani le redko srečam črne, arabske, arabske ali azijske ljudi. V primerjavi s Francijo je to ogromna razlika. Kljub temu, da je veliko težav z integracijo v okolje, smo v velikih mestih navajeni živeti skupaj. Minuli teroristični napadi so nas vse skupaj močno šokirali in vznemirili. Po eni strani je to prikaz dejstva, da smo lahko razdeljeni. Ko nekateri posplošujejo islam in muslimanstvo s terorizmom je to lahko zelo nevarno, saj s tem podpihujejo rasno sovraštvo. Po drugi strani pa je solidarnostno protestiranje milijonov ljudi v spomin na 17 žrtev terorističnega napada lep dokaz, da ljudje znamo stopiti skupaj in pozabiti na drugačnost.
V Sloveniji ni veliko priseljevanja. Predstavljam si, da je veliko »balkanskega priseljevanja«, a to ni tako očitno, saj tu ne gre za različnost v barvi.
Ne vem, če je tukaj veliko rasizma. Morda zato, ker ne razumem slovensko in ne vem ali ljudje govorijo grdo, a še vedno občutim neverbalno komunikacijo. Ne počutim se osramočeno, ko imaš občutek, da te vsi gledajo in obsojajo zaradi drugačne barve kože. Tudi če Slovenci ne živijo v »talilnem loncu«, je očesni kontakt zelo enostaven in hiter. Življenje v Sloveniji je lepo in precej bolj sproščeno, kot v Parizu. Presenečena sem bila, ko sem v Piranu, videla veliko ljudi, ki se po cestah sprehajajo v bikiniju in so brez kakršnih koli predsodkov. Rada imam tak način življenja, čeprav včasih pogrešam mojo deželo in moje ljudi.
Lahko bi še nadaljevala z naštevanjem razlik med Francijo in Slovenijo, govorila o prehrani, rokometu in še čem. A naj to ostane za naslednji blog, če boste zainteresirani. J
