Brane Nose: To ni le navijanje, to je način življenja

Brane Nose, navijač in predsednik organizirane navijaške skupine Krimovci, je s klubom povezan že od leta 1988, ko so rokometašice igrale še na asfaltni podlagi. V vsem tem času se njegova vloga ni spremenila. Sam pravi, da podpiranje tigric ne pomeni zgolj navijanja na tekmah, temveč predstavlja način življenja. Krimovci se namreč pred vsakim obračunom dogovorijo, koliko in kdaj se bodo zbrali v Stožicah ali se bodo odpravili na gostovanje. Po tekmi pa tako kot rokometašice tudi sami naredijo analizo svojega dela.

Rokomet je združil več navijaških skupin

Skupina navijačev Blue Bandits, ki so jo sestavljali predvsem partnerji igralk skupaj s še nekaj Ljubljančani, ni bila številčna. Takratni trener Krima Mercatorja Tone Tiselj je zato predlagal, da bi organizirali tudi druge navijaške skupine, ki bi navijale za Krimovke.

Sprva je bilo med njimi čutiti nekaj zavisti, kljub temu pa so na zadnjih dveh tekmah na Kodeljevem stopili skupaj, kot da bi bili eno. V tistem obdobju je bilo zanimanje za ženski rokomet večje, kar je dokazoval mestni derbi med Krimom Mercatorjem in Olimpijo. Dvorana na Galjevici, v kateri se je zbralo več kot 450 ljudi, je pokala po šivih.

Zlata sezona je bila samo nadgradnja preteklih dveh

Navijači so v sezoni 2000/2001 vedeli in pričakovali, da se bo zgodilo nekaj velikega. Kot pravi Brane Nose, so bile v klubu, ki je deloval na zelo visoki ravni, izjemne igralke. Po njegovih besedah je bilo čutiti, da se nekaj ”pripravlja”. Navijači so živeli za rokomet, na tekmah so bili vedno glasni in dobro razpoloženi. Piko na i izvrstnemu navijaškemu vzdušju so dodale še glasne sirene, ki so preglasile tudi tekmece na tribuni. Uspehi so v dvorane privabili vedno več navijačev, do danes pa so vztrajali tisti, ki gojijo veliko ljubezen do ljubljanskega kluba.

Brane Nose je v letošnjem marcu praznoval visok jubilej, zato brez darila ni šlo. #KrimovaDruzina

»Dihali smo za končno zmago.«

Nose pravi, da se bo za vedno spominjal zlate sezone. Tudi evforija z zadnje odločilne tekme in dogajanje po njej pa nikoli ne bosta pozabljena. V spominu mu ostaja anekdota iz 12. maja 2001. Navijači so zmagovalke Lige prvakinj po zadnjem obračunu čakali v Šiški, kjer so se širile govorice, da rokometašic ne bo k njim. Skoraj so se že odpravili na Kodeljevo, ko so evropske prvakinje le prišle in slavje se je lahko začelo.

Nove člane je težko pridobiti

Po sezoni 2005/2006 se je zanimanje navijačev zmanjšalo. Na pobudo Braneta Noseta so zato ustanovili društvo, ki ga poznamo še danes. Krimovci so šteli okoli 100 ljudi, številka pa se skozi leta drastično ne spreminja. »Če si član nekega društva, moraš vanj nekaj vložiti oz. zanj nekaj narediti,« pravi Nose in poudarja, da v društvu težko pridobijo nove člane, zlasti med mladimi, ki nimajo interesa za navijanje in rokomet. Pogosto se dogaja, da navijaške skupine ostarijo, a po besedah predsednika Krimovcev oni po srcu nikoli ne bodo.

Vabilo za navijače so rezultati

Z majhnim številom navijačev se v Ljubljani srečujejo tudi v drugih športnih panogah. »Mislim, da lahko dvorano napolnimo. Z rezultati bodo namreč prišli tudi navijači,« dodaja sogovornik.

Bojazen za gostovanja, kot so jih poznali v preteklosti

Ker so tekme bolj dostopne kot nekoč, se Krimovci držijo zlatega pravila: če si član društva, moraš odpotovati tudi na gostovanja. V zadnjem času le-ta otežujejo trenutne razmere Covida-19, zato se Nose boji, da navijači tigric na gostujočih tekmah še nekaj časa ne bodo podprli v takšnem številu kot v preteklosti.

Krimovci bodo rokometašice Krima Mercatorja spremljali tudi v tej sezoni. Če bo mogoče na tribunah, v nasprotnem primeru pa bodo pesti stiskali pred televizijskimi zasloni.

Več o navijaški skupini Krimovci lahko izveš TUKAJ.