📺 V ŽIVO (FB) | Krim Mercator : Litija → TUKAJ
Menu
Dan, ki bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino našega kluba. Rokometašice Krima Mercatorja so pred domačimi navijači na drugi finalni tekmi EHF Lige prvakinj na kolena spravile špansko Valencio in si tako še drugič v zgodovini ljubljanskega kolektiva pokorile vso evropsko konkurenco. Za drugo zvezdico v grbu dvakratnih evropskih prvakinj!
Sezona 2002/2003 se je že sama po sebi začela zmagovito. Tigrice so v skupinskem delu najelitnejšega evropskega klubskega tekmovanja, ki so ga odprle na gostovanju pri španski Ferrobus Mislati in sklenile pri črnogorski Budućnosti, dobile prav vse tekme.
In sanje so 17. maja 2003 postale resničnost! Izjemna druga finalna tekma in zmaga z osmimi goli naskoka (36:28) proti Valencii. Po zadnjem zvoku sirene so poleg zmagoslavja, zadovoljstva in olajšanja na dan privrele tudi solze sreče in ponosa. Za DRUGO evropsko krono v zgodovini ljubljanskega kluba!
Igralke in strokovno vodstvo, ki so se v sezoni 2002/03 drugič v zgodovini kluba povzpeli na evropski vrh.
Zgornja vrsta: Deja Doler, Barbara Gorski, Luminita Dinu, Olga Čečkova, Silvana Ilić, Monika Frol, Branka Mijatovič, Olena Iatsenko, Tanja Oder
V sredini: Jure Janković (vodja ekipe), Robert Beguš (pomočnik trenerja), Marjan Doler (podpredsednik), Tone Tiselj (trener), Tina Bogovič (sekretarka), Blažo Marojević (fizioterapevt)
Spodnja vrsta: Anja Frešer, Sandra Kolaković, Natalija Borisenko, Agnieszka Matuszewska, Katja Kurent Tatarovac, Tanja Tomanović, Nataša Derepasko, Mira Vinčič
Kako se danes, 20 let kasneje, naslova evropskih prvakinj spominjajo nekatere tedanje Krimovke in člani strokovnega vodstva? Preberite njihove vtise!
Spomini na sezono 2002/2003 so lepi, ker smo jo odigrale izjemno. Tako kot smo jo začele, tako smo jo tudi končale. Ko nam je dal župan g. Zoran Janković na izbiro zmago v četrtfinalu ali zmago v finalu, smo se v en glas odločile za drugo. Bile smo zelo samozavestne.
Z nasmeškom na obrazu in z opremo iz arhiva se danes spominjam zmagovite sezone 2002/2003. Vanjo smo vstopile samozavestno. Odločene smo bile, da znova osvojimo Ligo prvakinj. To smo dokazovale na vsakem koraku. In prav zato se mi ob spominu na zadnji zvok sirene v glavi odvije celotna sezona. Po osvojenem naslovu sem svojo športno pot zaključila. Na vrhuncu!
Po prvem osvojenem naslovu je sledila sezona polna neuspehov in razočaranj, zato smo bile ob vstopu v sezono 2002/2003 polno motivirane in željne novih evropskih uspehov. Ves čas smo zavzeto trenirale, odlično nas je vodil trener Tone Tiselj. Vsi smo bili predani enemu cilju. Delovali smo kot družina. V spominu mi najbolj ostaja vnovičen dvig pokala in zaslužen počitek v Črni gori, kamor smo se odpravili z ekipo.
Sezone, ko smo osvojile EHF Ligo prvakinj ne bom nikoli pozabila. To je nemogoče. Spominjam se tekem, rezultatov, zmag … Enega trenutka enostavno ne morem izpostaviti, prepričana pa sem, da je bil naslov le krona na vrhu nepozabne sezone. Vsi smo delali za en cilj. Vse od igralk do uprave in ponosni smo lahko, da smo bili del te zgodbe.
Čeprav je minilo že 20 let, o takratni ekipi Krima Mercatorja razmišljam in govorim z istim žarom. Bilo je nekaj posebnega, da sem bila takrat na tistem mestu s tako vrhunsko ekipo in strokovnim vodstvom. Bili smo usmerjeni k enakemu cilju, od katerega nas ni odvrnil nihče.
Spomini na sezono, ko smo osvojili drugi naslov evropskih prvakinj, so izjemni. Dejstvo je, da leto prej ni bilo tako uspešno, kot bi si želeli. Sezona 2002/2003 je bila zato polna želje ter pripravljenosti na novo ”žrtvovanje” in nove izzive. Klubskemu grbu smo želele dodati še eno zvezdico. O naši moči govori podatek, da smo šele v četrtfinalu prvič izgubile. Sandra Kolaković in Tanja Tomanović sta bili v kombinaciji z odlično pripravljenostjo pika na i pretekli sezoni.
Iz zmagovalne sezone 2002/2003 se bom najbolj spominjala priprav na povratno finalno tekmo. Takrat sem morala do potankosti analizirati igro Natalie Morskove, odlične strelke z razdalje. Mislim, da sem jo skupaj s soigralkami odlično zaustavila, zato mi je po tekmo precej odleglo. Hkrati sem bila presrečna, da smo znova osvojile vrh Evrope.
Navijači potrebujemo vas! Bodite naš osmi igralec na igrišču, saj lahko le z vašo podporo pridemo do zmage. Gremo, Krim! 🙌
Zame zagotovo najboljša sezona, ko je ekipa Krima Mercatorja ves čas dominirala. Igralke so imele veliko svobode na kot tudi izven igrišča. Pokazali smo zrelost in dokazali, da nič ni bilo doseženo s srečo. Najbolj zanimivi sta bili takrat dve gostovanji na Norveškem. Na prvem smo se srečali z norveško reprezentanco pred njihovim nastopom na evropskem prvenstvu. To je bila edina ekipa, ki nas je takrat uspela premagati z občutnejšo razliko. Na drugem gostovanju pa smo proti ekipi Larvika odigrali res taktično dovršeno tekmo. Enostavno neponovljiva in zame najbogatejša sezona!
Misel pravi: “Če hočeš zmagati, ne smeš izgubiti”. In Krimovke so nas v tem obdobju zares razvadile z serijskim zmagovanjem, zato smo poraze kasneje zelo čustveno sprejemali. Včasih je tudi kaj “priletelo” na igrišče … 🫣
Oglejte si utrinke iz finalne tekme (17. maj 2003), ko so Krimovke na Kodeljevem premagale Valencio. Slavje z navijači se je nato nadaljevalo v Mercator Centru Šiška.
Oglejte si video iz finalne tekme, ki je Krimovkam 17. maja 2003 prinesla drugi naslov evropskega prvaka!
Ali ste vedeli, da … Preberite nekaj zanimivosti iz zmagovite sezone 2002/03.
V EHF ligi prvakinj 2002/03 so Krimovke skupaj odigrale 12 tekem, pri čemer so kar 10-krat zmagale in le dvakrat izgubile.
V skupinskem delu (skupina D) so igrale šestkrat in po dvakrat premagale prav vse nasprotnice (Budućnost, Mislato, Metz). V 1/4 finalu so se dvakrat pomerile z norveškim Larvikom (poraz 22:21 na prvi tekmi in domača zmaga 30:25 za polfinale), v 1/2 finalu so dvakrat ugnale danski Ikast (33:28 doma in 27:21 v gosteh), v velikem finalu pa proti španski Valencii najprej doživele poraz (30:27), na povratni tekmi pred domačimi gledalci pa zanesljivo zmagale (36:28) in slavile naslov evropskega prvaka.
Najboljša strelka v sezoni 2002/03 je bila Nataša Derepasko, ki je na 12 tekmah EHF Lige prvakinj skupaj dosegla 78 golov. Druga strelka ekipe je bila Tanja Oder (62), sledijo Anja Frešer (42), Deja Doler (40), Sandra Kolaković (39), Olga Čečkova (29), Agnieszka Matuszewska (25) itd.
Krimovke so največ golov dosegle ravno na najpomembnejši tekmi sezone: na povratni finalni tekmi, ko so proti Valencii v dvorani na Kodeljevem dosegle 36 golov za končno zmago 36:28.
Krimovke so najmanj zadetkov (zgolj 19) prejele v skupinskem delu, ko so v Podgorici premagale domačo Budućnost (19:27).
V sezoni 2002/03 so se Krimovke na gostovanje odpravile šestkrat, od tega dvakrat v Valencio (Mislata v skupinskem delu ter MAR Valencia v finalu). Najdaljša pot jih je čakala v 1/4 finalu, ko so odpotovale na evropski sever, v norveški Larvik, ki je oddaljen 1.867 km. Najbližje gostovanje pa je bilo v črnogorski Podgorici, ki je od Ljubljane oddaljena 772 km. Mimogrede, Krimovke so zvesti navijači spremljali na prav vseh gostovanjih!
Kapetanka zmagovalne ekipe 2002/03 je bila takrat 25-letna Deja Doler, otrok Krima. Deja je kapetanski trak prevzela od Branke Mijatovič, ki je kot kapetanka dvignila prvi pokal evropskih prvakinj v sezoni 2000/01.
Monika Frol, ki je bila del takratne zmagovalne ekipe, je na eno od prvih tekem skupinskega dela Lige prvakinj prišla z belimi “kavbojskimi” škornji. Ker so Krimovke tisto tekmo zmagale, je imela Monika nalogo, da prav na vse naslednje tekme prihaja z istimi škornji. Če jih ni imela obutih, jih je imela s seboj v nahrbtniku. Tako so beli “kavbojski” škornji postali talisman, ki je Krimovke spremljal v tisti sezoni!
