Vojka Toni o sezoni 1987/1988

87-88

 

Koliko časa sem bila predsednica? Pet let? Kako hitro je minilo. Spomini ostanejo. Nikdar nisem bila rokometašica, vendar sem imela pri hiši dve punci, mlajša Alenka pa se je še od nekdaj rada igrala z žogo. Vključila se je v Krim, in ker sem bila med glasnejšimi navijači, sem najbrž postala predsednica. Kdo me je pregovoril? Vse nas je pregovorila Cveta Benet. Moje predsedniško poslanstvo je bilo povezano z zbiranjem denarja, zagotavljanjem najosnovnejših pogojev za trening in skrb za dekleta. Veljala sem za hudo predsednico, ki se ni kar tako dala. Še danes sem ponosna, da smo uveljavili pravilo, da v ekipi ni slabih učencev. Spomnim se, da smo dekleta pogosto pogostili kar doma, saj je bilo najceneje. Verjeli ali ne, ko smo prodajali domače češnje, smo ceno nekoliko dvignili. Razlika je bila za rokomet. Naša dekleta so bila navihana, delovna in disciplinirana. Bili smo prava družina.

Svoje delo pri Krimu sem zaključila tako, da sva s Cveto v klub privabili Zorana Jankovića in začelo se je novo obdobje. Danes sem vneta navijačica. Po nastopu Krima, še posebej v evropskih pokalih, je pri nas doma precej tiho, kajti zelo pogosto ostanem brez glasu!

 

Vojka Toni