Miran Stanič o sezoni 1986/1987

86-87

 

Lepi, lepi spomini. To je bil čas, ko smo v takratni rokometni sekciji ŠD Krim na noge postavljali ženski rokomet. Na Rakovniku in predvsem na Galjevici je bilo veliko novih prebivalcev in otroci so dobesedno iskali športno aktivnost. Z gospodom Doljakom, takratnim predsednikom ŠD Krim, pa z gospodom Štukljem ter s Cveto Benet smo k prvi, sicer izredno mladi ekipi, dodali še pionirke in kadetinje.

Na zunanjem igrišču na Rakovniku je bil vsak dan pravi živ žav. Naša prva ekipa je takrat igrala v 2. slovenski ligi in ob igrišču se je iz tekme v tekmo zbralo veliko gledalcev. Kot predsednik ženskega rokometa sem seveda skrbel za administracijo, dogovore na ravni ŠD, denar… Denarja je bilo le toliko, da smo zadostili najosnovnejšim potrebam. Ljubljanska Avtomontaža nam je kupila prvo opremo. Vem, da smo kar pogosto, tu moram spet izpostaviti Cveto Benet, segli v lasne žepe in igralkam privoščili sendvič ali sok. Svoje so prispevali tudi starši. Bili smo ena velika družina. V tekmovalnem smislu smo se najprej veselili vsakega doseženega gola, kasneje zmage, na koncu pa seveda razmišljali tudi o napredovanju v višjo ligo. V sezoni 1986/87 smo bili tretji in realno smo se še spogledovali s takratno prvo slovensko ligo.

 

Miran Stanič