Andreja Verbinc o sezoni 1994/1995

94-95

 

Doma sem slabih 500 metrov od dvorane na Galjevici in povsem razumljivo je, da sem se počutila kot doma. Spominjam se začetkov pod taktirko Cvete Benet in vsakoletnega vzpona našega kluba. Sprva sem bila vratarka, potem pa sem kmalu postala zunanja igralka. Bile smo prave navihanke, saj smo marsikdaj kakšno »ušpičile«. Leta 1990 smo na primer na pripravah v Poreču kljub zimski sezoni »preizkusile« bazen in zaradi nas so ga morali posebej očistiti. Moje najboljše dolgoletne prijateljice so Alenka Toni, Saša Lokovšek, Deja Doler in Barbara Blatnik. Doživela sem romantično obdobje Krima in tudi začetek profesionalizma. Prvo obdobje sem si zapomnila kot del sprostitve, zabave, drugo pa kot trdo delo. Med trenerji in trenerkami sem se najbolje počutila pri Marti Bon.

Sem ena redkih, ki je iz Krima odšla k mestnemu tekmecu Olimpiji. Ponosna sem, da sem bila dve sezoni tudi kapetanka Krima, da sem v majici Krima osvojila naslove državnih prvakinj in pokalnih zmagovalk, da sem bila najboljša strelka državnega prvenstva, ter da sem igrala v evropskih pokalih. Nenazadnje sem si tudi majico s slovenskim državnim grbom, kar je zame posebna čast, prislužila kot članica Krima.

 

Andreja Verbinc