Nina Jeriček: “Only sky is the limit.”

savehof-krim_14_051116_urospihnerNina Jeriček je pred začetkom sezone s prihodom v Krim Mercator prinesla bogate izkušnje in široko znanje, ki ga lahko uveljavi na vseh zunanjih položajih. Kapetanka reprezentance je dokazala, da je odlična okrepitev, saj je na vsaki tekmi velika dodana vrednost. Po vrnitvi z evropskega prvensta in pred začetkom rednega dela Lige prvakinj, ki ga ljubljanska zasedba začenja z velikim točkovnim izkupičkom, smo ji postavili nekaj zanimiv vprašanj.

Pred sezono si se iz Francije vrnila v Slovenijo. Zakaj si se odločila za vnovičen prihod domov in kakšne cilje si si zadala ob prihodu?
Razlogov za moj prihod je več. Eden od pomembnejših je zagotovo Liga prvakinj, ki je v svoji karieri še nisem igrala, prav tako še nisem zaigrala za Krim, najuspešnejši slovenski klub z bogato rokometno tradicijo. Tudi domotožje me je pripeljalo nazaj I feel Slovenija! 🙂 Prvoten cilj je bil, da Krim osvoji državni in pokalni naslov in da se uvrstimo v drugi del tekmovanja Lige prvakinj, kar nam je že uspelo in sedaj si želimo še preboja v četrtfinale. Zavedamo se, da nam bodo nasproti stale aktualne evropske prvakinje in podprvakinje ter ekipa Midtyllanda, ki prav tako igra atraktiven in hiter rokomet, v svojih vrstah pa ima vrhunske igralke.

Sezona se je začela kmalu. Je bila priprava z izjemo zgodnjega začetka kaj drugačna, kot če bi se pripravljale za začetek skupinskega dela Lige prvakinj in ne na kvalifikacije?
Trenirati smo začele konec julija in poleg Memoriala Vinke Kandija v celotnem času odigrale več prijateljskih tekem, ki so pokazale, da smo na dobri poti. Naša priprava za kvalifikacije je bila še intenzivnejša kot, če bi se pripravljale na začetek Lige prvakinj, saj smo vedele, da si ne smemo privoščiti spodrsljaja. Ta bi nas lahko stal nastopa med evropsko elito, izgubljena tekma v skupinskem delu pa še ni odločilnega pomena. V uvodnem dvoboju smo doživele poraz, ki smo ga v nadaljevanju popravile in iztržile maksimalno število točk za napredovanje v drugi del.

Pravljica se nadaljuje. Uspelo vam je skoraj neverjetno – zmagati v skupinskem delu Lige prvakinj vendarle ni mačji kašelj. Cilji so se višali tekmo za tekmo. Vzdušje v garderobi je odlično, kajne? Kako ste podoživljale vsako tekmo posebej?
Največje presenečenje smo zagotovo doživele po zmagi nad Larvikom na Kodeljevem, saj smo bile po visokem porazu v Esbjergu vidno razočarane in v dvomih, kakšna je dejansko naša realnost. Spraševale smo se, ali lahko v enem tednu dvignemo raven igre toliko, da bo to zadostovalo za zmago nad norveškimi prvakinjami. Larvik je padel in občutki so bili neverjetni, dvorana Kodeljevo je bila na nogah in takrat smo bile odločene, da želimo še enkrat, dvakrat, večkrat podoživeti neverjetne občutke. Sävehof smo nadigrale že v prvem polčasu in kljub padcu v drugi polovici dvoboja na koncu zmagale ter vknjižile drugo zmago. Cilji in ambicije so se višali, prav tako pa se je dvigala kakovost naše igre in posledično smo zabeležile še dve zmagi. Najslajša je bila zadnja proti Larviku, ki nam je omogočila prenos največjega števila točk v drugi krog. Seveda, ko zmaguješ je vzdušje fenomenalno, še toliko bolj, ko presežeš zastavljene cilje.

V klubu predstavljaš zelo pomembne izkušnje in široko znanje. Te mlajše kolegice kdaj pobarajo za kakšen nasvet? Kako sprejemaš vlogo izkušenejše?
Brez dvoma me mlajše soigralke vprašajo za kak nasvet, čeprav ga dam tudi sama, če vidim določene stvari. Izkušnje predstavljajo tako prednosti kot slabosti. Včasih je lažje, če si neizkušen, ker lahko igraš brez večjega pritiska in si privoščiš napake, ki si jih igralka z izkušnjami ne bi smela. Slabost izkušenosti je tudi ta, da taka sama, kot tudi trener in ostali od mene pričakujejo optimalno predstavo. Z leti sem postala večji perfekcionist in strmim k popolnemu rezultatu in prav to me včasih še dodatno zavira v igri. Najpomembnejša od vsega je psihološka priprava na tekmo in potrebna samozavest. Če tega ni, lahko igralka z dolgoletnimi izkušnjami izpade zelo neizkušena na terenu.

Na evropskem prvenstvu ste šle v slovenski reprezentanci igralke skozi val navdušenja in razočaranja. Zmaga proti Švedski vam je verjetno dala ogromno motivacije. Kako si ti doživela nastop na prvenstvu stare celine?
Morda je bila naša napaka, da smo že pred začetkom prvenstva delale izračune, koga lahko in koga ne moremo premagati. Našo priložnost smo videle v tekmi s Srbijo in mislile, da bo ta tekma odločala o nadaljevanju v drugi krog. A ni bilo tako. Po prvem porazu je bilo razočaranje veliko, a ostali sta nam še dve tekmi in nismo se bile pripravljene predati. Švedska nas je verjetno podcenjevala, mi pa smo to tekmo začele neobremenjeno in želele popraviti slab vtis z dvoboja proti Srbiji. Dobra obramba ter minimalno število napak sta nam prinesla veselje ob zmagi. Španija nam je dala lekcijo, kakršne nobena od nas ni pričakovala. Enostavno so bile boljše, dobile so nas v mlin, iz katerega se nismo uspele izvleči, poleg tega smo imele veliko število izključitev in igrale skoraj celoten polčas z igralko manj, kar nas je še dodatno oteževalo v naši nemoči.

V reprezentanci opravljaš tudi delo kapetanke. Kako pomembna je tvoja vloga po težkih porazih in velikih zmagah? Se sama raje umiriš ali še spodbudiš navdušenje, evforijo? Nekatere ekipe zadetke slavijo skoraj, kot,da bi se zgodili v zadnji sekundi najpomembnejše tekme …
Po velikih zmagah se poveselimo  skupaj kot ekipa, prisotna je evforija, veselje rade delimo z družino, prijatelji, navijači v živo ali pa preko telefonov. Tudi prek selfijev, ki jih posredujemo na različna družbena omrežja. 🙂 Po težkih porazih je malce drugače, vladajo tišina, šok, razočaranje in takrat zagotovo nismo najbolj razpoložene za veseljačenje, ampak tako jaz kot ostale soigralke poskušamo najti prave besede, da je prisotne čim manj slabe volje in da optimistično gledamo naprej.

Junija se začenja nov kvalifikacijski ciklus. Znova se boste med seboj pomerile številne Krimovke … Kako komentiraš žreb, ki je v kvalifikacijah za SP prinesel Hrvaško?
Verjetno je edini tekmec, ki si ga nismo želele, prav Hrvaška. Za nas neugodna reprezentanca, že večkrat smo se pomerile z njimi in čaka nas res težko delo. Ampak sledimo cilju, ki je nastop na svetovnem prvenstvu v Nemčiji in želim si, da se nam cilj uresniči. Čakata nas peklenska obračuna z borbenimi Hrvaticami.

Za konec. Kaj bi sporočila navijačem in bralcem tega intervjuja?
Vsem navijačem in bralcem želim vesele praznike in veliko lepega v letu 2017. Vse prav prijazno naprošam, da tudi v prihodnje polnite dvorano Kodeljevo in nam pomagate z glasnim navijanjem do novih zmag, ki jih bomo še kako potrebovale, kajti prihajajo najboljše evropske ekipe in mi si želimo, da skupaj z vami poletimo še višje, v četrtfinale. Only sky is the limit. 🙂