Miša Marinček: “Mi smo RK Krim Mercator!”

zagorje-krim_pokal_16_280916_urospihnerPonedeljek, 24. oktober, ura je 13.00. Pravkar sem dobila obvestilo oziroma prošnjo in priložnost, da vam ponovno, dragi bralci, navijači, športni navdušenci, napišem svoje misli. Glava se je malce ohladila, vendar po sobotni zmagi RK Krim Mercator (v nadaljevanju: Klub) nad velikim Larvikom tli še toliko topline, da lahko z velikim veseljem opišem svoj pogled na pretekle, sedanje in bodoče dogodke.

Bliža se 31. oktober. Na ta dan obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Rada imam našo malo državico in ponosna sem na naš jezik, zato mi dovolite, da se potrudim in v nadaljevanju pišem blog, obogaten s pridevniki, ki se bodo začeli na začetno črko imena ali priimka vseh soigralk v Klubu, s katerimi vedno delujemo v dobrem in slabem, hkrati pa bom skozi omenjene pridevnike skušala ujeti tudi njihov športni značaj, ki je v največji meri vselej zaslužen za rezultate na igrišču.

Nedelja, 24. julij, 17.00, večerja. Prvo uradno srečanje nove ekipe mojega Kluba v sezoni 2016/17. Za mizo so sedle zelo optimistične (Omoregie Elizabeth) osebe, iz oči je sijalo pričakovanje. Vesele (Vesna Milanović Litre) so bile, da so se znova srečale in s pozitivnimi (Pandžič Amra) mislimi zrle v prihodnost.

Prvi tedni so bili tako telesno kot psihično naporni in zelo ciljno usmerjeni. Ves čas smo vedele, da nas uvodi vrhunec sezone čaka zelo kmalu. Prvi cilj sezone je bil avgusta uresničen v Portorožu – dobile smo slovenski Superpokal. Drugi, prav tako sila pomemben cilj – kvalifikacije za Ligo Prvakinj – se je bližal z svetlobno hitrostjo. Da, 10. in 11. september sta prišla izjemno hitro in izpolnili smo drugi cilj ter se uvrstili v evropsko elito. Največ, kar si rokometašica lahko želi na klubski ravni, je igranje v Ligi prvakinj. Po neverjetno suverenih zmagah je bilo veselje nepopisno. Delovali smo kot stabilna  (Sergeja Stefanišin) ekipa.

Sledil je teden premora in dekleta smo odšle na reprezentančne priprave ponosno (Polona Barič) zastopati svoje države. Teden EHF je terjal svoj davek in zdravje naše ekipe ob vrnitvi v Klub ni bilo optimalno. Vseeno smo garale in odkrito napovedale boj na zmage ob začetku nastopanja v Ligi Prvakinj. Borbeno (Blaževič Valentina) nastopanje na prvem gostovanju proti Esbjergu ni bilo dovolj. Danke so nas krepko prizemljile na realna tla. Počutile smo se zmedeno in to je pomenilo, da nas čaka zanimiv (Zrimšek Ana) naslednji teden, do naslednje tekme z Larvikom.

Verjele smo, da smo dovolj kakovostne, da se lahko vrnemo v zmagovite tirnice, vendar je to vselej potrebno pokazati na igrišču. Ambicioznost (Aneta Benko) ni dovolj. Navijačem smo se na Kodeljevem želele proti Larviku želele predstaviti kot  napadalne (Nina Jeriček), močne (Mirjeta Bajramovska), jedrske (Jurič Manca), iskrene (Ines Amon), trdne (Tamara Georgijev), koristne (Koren Alja), krepke (Kampdof Laura) in agresivne tigrice.

Sobota, 22.oktober, 18.00. ZMAGA nad Larvikom. Slovenski ustroj je zmagal nad norveškim in vse zgoraj navedeno je bilo prikazano in uresničeno. Seveda za vsemi igralkami stoji vodstvo, kar pomeni, da smo ob takšen uspehu bile dobro usmerjene in vodene, za kar smo po tekmi namenile tudi kakšen hvaležen (Hrnčič Lara) pogled in objem.

In če ste v vsem napisanem našli vse igralke, ki se borijo z ramo ob rami za moj (Miša Marinček) Klub, lahko v tem pridevniku (moj) najdete mene in vse naštete, ki vedno in povsod dajemo največ, kar zmoremo in znamo, da je naš Klub uspešen.

Čaka nas še dolga sezona in še mnogo želja je neizpolnjenih, ciljev nedoseženih. Na to potovanje gremo korak za korakom z upanjem, da bomo na koncu sestavile mozaik uspehov. Ne pozabimo, da prihaja čas, ko se spomnimo ljudi, ki jih ni več z nami, a jih nosimo v srcu. Prav je, da se jim poklonimo in se hkrati zavemo radosti življenja, da se spoštujemo, ljubimo in resnično živimo.

Vabim vas v soboto na Kodeljevo, kjer nas čaka nova evropska preizkušnja, tokrat proti tekmecu iz Švedske. Za ponoven uspeh potrebujemo sedmega igralca.

Želim vam prijetne praznike!
Srečno!
Miša Marinček